Tik, tak, tik, tak ...

Po tridesetem letu gre pa zares. Zdaj smo dovolj stari, odrasli in je že skrajni čas za novo obdobje. Kot bumerang nas napadajo z vprašanji. Kdaj se boš ustalila? Kdaj boš imela otroka, družino? Kaj še čakaš? Nisi več mlada. Leta grejo. Tik, tak, tik, tak … »Rana ura, zlata ura.« Je res vse odvisno od časa?




Ženske smo takšnim vprašanjem zelo izpostavljene. Kje so pa moški? Zakaj njih ne sprašujejo? Kdaj bo oče? Za moškega nad trideset, celo štirideset let ni nič čudnega, če je samski ali brez otrok. Zanj je časa dovolj. Kdaj si bo ustvaril družino, ni pomembno. Bo že našel eno mlado deklino. Ženske pa vstopimo v leta, kjer se pričakuje, da bomo partnerke in mame. Menim, da to mišljenje izhaja še iz starih časov. Takrat je bilo čudno, če se ženska pri dvajsetih letih še ni ustalila. Zdaj se je ta meja za desetletje prestavila navzgor. Prav tako pa se s starostjo ženske vsako leto zmanjšuje tudi plodnost.


Žensko brez partnerja je morda strah. Bo še »pravi« čas dobila partnerja, bo še lahko imela otroka ali bo za njo prepozno? Kaj narediti v tem primeru? Torej, naj ženska obupano išče potencialnega očka, ker ji biološka ura tik-taka? Morda si celo s trenutnim partnerjem ne želi imeti družine. V tem primeru, če z njim ne vidi svetle točke v njunem odnosu, je bolje, da ni otrok razlog za ohranjanje partnerskih vezi. Ali pač?


Nekaj mojih prijateljic že ima otroka, ampak jih ni veliko. Vse so že v tridesetem letu ali čez. Večina jih je potožila, da jim ni prijetno, ko jih domači, prijatelji ali znanci sprašujejo, kdaj bosta imela otroka. »Kaj pa vidva čakata? Čas je že.« Verjamem, da si naši starši želijo vnuke in ne mislijo ničesar slabega, vendar je lahko neprijetno. Vedno ne poznamo ozadja, zakaj nekdo nima otrok. Ljudje ne premislijo, preden postavijo vprašanje. To vesta le onadva. Morda imata zdravstvene težave in ne gre vse po načrtu ali pa si preprosto ne želita povečati družine.


Ženska, ki ima probleme z zanositvijo, ji takšna in podobna vprašanja povzročajo samo večjo bolečino. Prijateljica se je zelo dolgo trudila, da bi zanosila. Ena nosečnost se ni izšla, vendar je le uspelo. Najboljša prijateljica se trudi že več let. Vsake toliko se ji pojavljajo zdravstvene težave, ki tudi vplivajo na to, da ne zanosi. Znanka mi je omenila, da so ji ves čas govorili, naj se sprosti, pa bo. In še vedno ni bilo. Ljudje tolažijo na vse možne načine, vendar vsaka tolažba ni dobra: »Sej gresta lahko na umetno oploditev.« V resnici ne vedo, kakšen je postopek in kaj vse mora ženska prestati. Veliko umetnih oploditev ne uspe. Poznam osebo, ki je s pomočjo umetne oploditve zanosila, vendar je mesec pred porodom otrok umrl in rodila je mrtvorojenca. Ni ji bilo lahko. Sama sem doživela spontani splav in situacija še zdaleč ni bila nedolžna. Kakšna bolečina doleti osebo ob takšnih dogodkih je težko opisati. To lahko vedo le tisti, ki takšne in podobne izkušnje doživijo.


Obstajajo pari, ki si naraščaja ne želijo. Imajo druge prioritete v življenju. Ne želita izkusiti vloge starševstva. To ni njuno poslanstvo. Menim, da s tem ni nič narobe in zato ni nič manj ženska ali moški. Slišim, da je še vedno preveč obsojanja. Ljudje se sprašujejo: »Zakaj? Kako to, da si ne želita otrok? Je z njo kaj narobe? Jih noče ona ali partner? Mislita vedno ostati sama?« Nimamo pravice obsojati. Z določenim namenom sta se tako odločila. Ne čutita potrebe, da bi bila mama in oče. Morda bosta željo potešila na drugačen način in bila odlična teta in stric svojim nečakom, super varuška prijateljevim otrokom. Ali bosta celo delala v vrtcu, šoli ali opravlja drugo dejavnost z otroki in bosta na drugačen način potešila vso potrebo po bližini otrok. Imam tri prijateljice, ki ne čutijo nobene potrebe po materinstvu. Ne vem, ali bo ta želja nastala ali ne. Trenutno želje ni. Naj se podajo v materinstvo in upajo, da željo začutijo ali naj poslušajo sebe?


Ljudje se pogosto zanimajo za tuja življenja in pozabijo na svoja. Nič ni narobe, če se ne strinjate z odločitvami drugih, vendar ni nujno, da tisto, kar osrečuje vas, da lahko osreči tudi nekoga drugega. Če nekoga ne razumete, ga ne obsojajte.


Drage dame, ne poslušajte okolice. Najprej prisluhnite svojemu notranjemu glasu. Srečo in ljubezen najdite v sebi, da jo boste kasneje lahko delile z otrokom. Na silo ne gre nič.

Zadnje objave
  • Facebook Basic Square
Sledite nam na

Telefon številka: 040 558 322

© 2017 nikolipozabljeni.com  |  Izdelava: Tomaž Konajzler